Dostop: Izhodišče za ogled muzeja na prostem na Mengorah je preval Poljance. Nahaja se približno 2 km iz Mosta na Soči v smeri proti Novi Gorici. Na prevalu je informacijska tabla in urejen parkirni prostor. Tu se začne urejena krožna pot. Dostop do položajev je srednje težak.

Predvideni čas ogleda: 2 uri

Zgodovinski oris: Na desnem bregu reke Soče se dviga vzpetina Mengore (453 m) z romarsko cerkvijo Device Marije. Vzpetina je bila, po ustnem izročilu, zbirališče voditeljev tolminskega kmečkega upora leta 1713.

Po italijanskem napadu so avstro-ogrske enote največji del svojih obrambnih položajev utrdile na levem bregu Soče. Na desnem so se utrdile le pred Gorico in v bližini Tolmina oz. Mosta na Soči na tako imenovanem tolminskem mostišču. Mengore ter sosednji vzpetini Cvetje in Bučenica so predstavljale jedro obrambe tega mostišča; severno, na levem bregu Soče, sta v njegovi obrambi imela ključno vlogo Mrzli vrh in Vodel. Celotno območje je bilo močno utrjeno s številnimi jarki in kavernami. Mengore so Avstrijci začeli utrjevati že pred začetkom vojne. Italijanska vojska je Mengore, predvsem v prvih ofenzivah, zelo močno oblegala. V vseh 29 mesecih vojne so bili avstro-ogrski položaji na Mengorah izpostavljeni nenehnim obstreljevanjem italijanskega topništva iz višjih vzpetin na desnem bregu Soče. S prebojem tolminskega mostišča bi se italijanski vojski odprla pot v notranjost monarhije, vendar je avstro-ogrska obramba kljub velikim izgubam vzdržala vse do konca bojev ob Soči. V odločilni 12. soški bitki je prav območje tolminskega mostišča (poleg Bovškega) odigralo eno izmed najpomembnejših vlog, saj je bil od tod izveden odločilni preboj skupne avstro-ogrsko-nemške vojske. Izvedla sta ga 12. šlezijska divizija in nemški Alpski korpus. Nemške enote so napredovale po pobočjih Kolovrata in po dolini Soče v smeri Kobarida, avstro-ogrske pa so jih podprle na desnem krilu in se v dolino prebile z Mrzlega vrha in Krnskega pogorja.

Današnje stanje: Na vzpetini Mengore je urejen muzej na prostem. Krožna pot poteka po dobro ohranjenih in deloma očiščenih in obnovljenih ostalinah prve avstro-ogrske obrambne črte. Vodi mimo jarkov, kavern, spominskih obeležij, vodohrama, ostankov kamnitih zidov barak, spomenika na nekdanjem avstro-ogrskem vojaškem pokopališču, do vodnjaka. Na vrhu Mengor stoji cerkvica Device Marije, ki je bila v času bojev ob Soči v topovskem obstreljevanju porušena skoraj do tal.

Obnovo in vzdrževanje avstro-ogrskih položajev na Mengorah izvaja Društvo Mengore skupaj z Ustanovo »Fundacija Poti miru v Posočju«.