Dostop: Obisk muzeja na prostem na Mrzlem vrhu je mogoč iz dveh smeri: iz vasi Zatolmin vodi makadamska pot proti planini Pretovč (2 uri hoje), z zahodne strani je mogoč dostop iz vasi Krn. Pot iz vasi Krn se ujema z evropsko pešpotjo E7 in se zlagoma vzpenja do planine Pretovč (1,5 ure hoje). Od tam se nadaljuje po pašniku nad sirarno do erozijskih zajed, kjer steza krene v levo in kmalu doseže stene na severovzhodnem pobočju Mrzlega vrha, v katere je avstro-ogrska vojska izdolbla razsežne kaverne. Pred njimi je urejeno počivališče. Pot do vrha vodi levo mimo kavern, na vrhu je postavljen križ. Od planine Pretovč do vrha je približno 40 minut hoje. Zaradi večurne hoje turo na Mrzli vrh skrbno načrtujte.

Zgodovinski oris: Nad dolino Soče, na njenem levem bregu, malo pred Tolminom, se dviga strmo pobočje Mrzlega vrha (1359 m). V prvi svetovni vojni je Mrzli vrh pomenil ključno točko v avstro-ogrski obrambi tolminskega mostišča. Bil je najbolj krvavo bojišče v Zgornjem Posočju. Čeprav so italijanske enote vstopile v Kobarid že 25. maja 1915, dan po začetku vojne in prekoračenju državne meje, se je italijansko poveljstvo šele nekaj dni kasneje odločilo sprožiti množični napad na Mrzli vrh. Napad je bil neuspešen. Italijansko obotavljanje je namreč omogočilo Avstro-Ogrski, da je okrepila svojo obrambo. Avstro-ogrske okrepitve so prišle na višje položaje na Mrzlem vrhu le nekaj ur pred Italijani. V prvih dneh junija so sledili vztrajni italijanski napadi navkreber in srditi spopadi, v katerih sta obe strani utrpeli hude izgube. Mrzli vrh je postal zloglasno ime. Italijanska vojska si ga je prizadevala zavzeti z nadaljnjimi napadi, a ji to v devetindvajsetih mesecih trajanja soške fronte ni uspelo. V letu 1915 so bili italijanski poveljniki odločeni, da bodo te položaje in tolminsko mostišče zavzeli za vsako ceno, zato so bile izgube obeh vojska v tem letu skoraj enake izgubam v naslednjih dveh letih bojevanja. Izgube so porazno vplivale na moralo italijanskih vojakov in znižale ambicije poveljstev. Uvideli so, da nima pomena krvaveti na teh strminah, kajti avstro-ogrska vojska je v tem času svoje položaje zelo močno utrdila. Začela se je pozicijska vojna, z manjšimi napadi, vse do 12. soške bitke.

Današnje stanje: Območje Mrzlega vrha je urejeno v muzej na prostem. Z vrha hriba se ponuja lep razgled na nekdanje bojišče soške fronte. Greben je prepreden s številnimi jarki in kavernami. Na majhnem prostoru je mogoče videti ostaline avstro-ogrske in italijanske prve obrambne črte. Za podrobnejši ogled položajev obeh vojskujočih se strani priporočamo vodnika, saj je veliko ostalin težje dostopnih. Ob poti iz Zatolmina proti planini Pretovč se nahaja obnovljeno korito, ki je bilo postavljeno že za časa prve svetovne vojne. Na poti od planine Pretovč na Mrzli vrh v eni izmed kavern stoji oltar.

Obnovo in vzdrževanje muzeja na prostem na Mrzlem vrhu izvaja Društvo Peski 1915 - 1917 skupaj z Ustanovo »Fundacija Poti miru v Posočju«.