Dostop: Iz vasi Kal - Koritnica, ki je od Bovca oddaljena 3 km v smeri proti dolini Trente. Parkiramo lahko na parkirišču ob glavni cesti. Pot od tu naprej nadaljujemo peš. V začetnem delu sledimo planinski poti na hrib Svinjak. Po približno 25 minutah hoje se pot, ki vodi na Čelo, odcepi v levo in po nekaj deset metrih doseže utrjene topniške položaje. Dostop do položajev je srednje težak.

Predvideni čas ogleda: 2 uri

Zgodovinski oris: Avstro-ogrska utrdba se nahaja na pobočju Svinjaka, ki se s 1653 m nadmorske višine dviga nad Bovško kotlino. Domačini temu kraju pravijo Čelo, med prvo svetovno vojno pa ga je avstro-ogrska vojska poimenovala Stützpunkt Kal. Le-ta je predstavljala del Bovške zapore (Sperre Flitsch), ki je služila obrambi pred italijanskim napadom. Avstrijci so jo začeli graditi novembra leta 1914, končali pa tik pred vojno, spomladi leta 1915, ko so vanjo vgradili še dva 12-centimetrska topa M. 80. Transport topov na te položaje je bil zelo zahteven, saj je vsak tehtal več kot 6 ton. Utrdba je igrala pomembno vlogo pri obrambi dolinskega dela bojišča v Bovški kotlini, saj je bilo z nje možno obstreljevati cesto proti Klužam in cesto v Trento. Zaradi nenehnega obstreljevanja italijanskega topništva je bila na več mestih poškodovana. Posadka jo je bila prisiljena zapustiti in položaje utrditi nekoliko niže, pod spodnjim desnim delom utrdbe, kjer so zgradili veliko kaverno za oba topa. Topa sta v zgodovino bojev v Bovški kotlini zapisana pod imenom Baterija Kal (Batterie Kal). Pred avstro-ogrsko-nemškim prebojem v Bovški kotlini v 12. soški bitki je bila v nočnih urah 24. oktobra 1917 izvedena strahovita topovska priprava. Pri tem so sodelovali tudi topovi na položajih na Čelu. Poleg topništva je v njej sodeloval tudi bataljon nemških inženircev z minometi, iz katerih so izstrelili mine, napolnjene s strupenimi plini. Večino plinskih granat in min so usmerili v italijanske položaje v majhni dolini, imenovani Naklo, po kateri vodi cesta iz Bovca v Čezsočo. Na tem mestu je zaradi zadušitve s plinom umrlo med 500 in 600 italijanskih vojakov, skoraj cel III. bataljon 87. pehotnega polka brigade Friuli. Avstro-ogrska pehota je imela prosto pot za nadaljnje prodiranje proti Žagi in Stolu.

Današnje stanje: Na pobočju Svinjaka je urejen muzej na prostem. Avstro-ogrska utrdba na Čelu leži na izjemno razglednem pobočju, s katerega se odpira razgled na Bovško kotlino, Rombon in ostale okoliške gore. Do danes se je kar dobro ohranila. Tu ni bilo opravljenih večjih obnovitvenih posegov, območje je bilo le očiščeno in urejeno. Glavni del utrdbe sestavlja 200 m dolg strelski jarek z zidanimi stenami, ki povezuje dva topniška položaja s kuhinjo, opazovalnico, dvema bivališčema za 40 mož in zaklonom za 20 vojakov. Strelski rov je imel skupaj 150 strelskih lin za strelce s puškami.

Obnovo in vzdrževanje avstro-ogrskih položajev na Čelu izvaja Društvo Dreizehn-Dreizehn (13-13) iz Bovca skupaj z Ustanovo »Fundacija Poti miru v Posočju«.