Dostop: V Kobaridu zavijemo proti vasi Drežnica (5 km), od tam proti Drežniškim Ravnam (2 km). Pred strnjenim delom Drežniških Raven je križišče, v katerem zavijemo desno proti 6 km oddaljeni planini Zaprikraj. Po slabem kilometru se pri koritu asfalt konča (tu lahko parkiramo) in nadaljuje slabša makadamska cesta; nizkim avtomobilom vožnjo odsvetujemo. Dostop z avtom je možen do meje Triglavskega narodnega parka oz. vstopnih vrat na planino Zaprikraj, kjer je urejeno manjše parkirišče. Od parkirišča je do muzeja na prostem še 30 minut lahke hoje po makadamski cesti. Ostaline prve italijanske obrambne črte se nahajajo na obeh straneh makadamske poti pri razcepu gozdne poti in poti v planino Predolina.

Zgodovinski oris: Po italijanski napovedi vojne se je Avstro-Ogrska odločila svojo obrambo s tedanje državne meje prenesti na gorske grebene na levem bregu Soče. V gorah nad Drežnico so Italijani v začetku vojne doživeli uspehe, saj so zavzeli velik del zahodnih grebenov Krnskega pogorja in 16. junija 1915 vrh Krna. Avstro-ogrske enote so se morale umakniti proti severu na težje položaje. Vzdržali so le na položajih na skrajnem severozahodnem delu grebena nad drežniškimi planinami (na Kalu) do preboja leta 1917. Avstro-Ogrska je doživela te poraze, ker na začetku spopada tu ni razporedila enot, ki bi bile v gorskem bojevanju enakovredne italijanskim alpinom. Italijani so pod zahodnim delom Krnskega pogorja, na prevalu med Kalom in Krasjim vrhom (nad planino Predolina), zgradili sistem zidanih in betonskih jarkov s strelnimi linami, zvrtali kaverne in topniške položaje. Tako so zavarovali območje, od koder je grozila možnost avstro-ogrskega napada. Hkrati so lahko z obstreljevanjem podpirali napade svojih enot v smeri Javorščka in planine Golobar. Na posameznih krajih, predvsem na Kalu, so si bili položaji obeh vojskujočih strani zelo blizu, le nekaj deset metrov narazen. Za oskrbovanje vojakov so do teh položajev zgradili številne »mulatiere«, ki so še danes lepo vidne. Prav tako so za oskrbovanje fronte zgradili cesto iz Kobarida v Drežnico in naprej na planino Zaprikraj. V dveh letih in pol vojne je bilo v teh gorah najhuje jeseni leta 1915. V naslednjih dveh letih sta obe vojski obtičali v svojih jarkih in le redko sprožili večje napade.

Prvi dan 12. soške bitke so Italijani zagrizeno branili položaje nad planino Predolina, tako avstro-ogrska vojska tu ni dosegla večjih uspehov. Ker so medtem napadalci že zavzeli dolino, so se Italijani v noči s 24. na 25. oktober umaknili tudi iz teh položajev.

Današnje stanje: Na območju med planinama Zaprikraj in Predolina je urejen muzej na prostem. Tu lahko vidimo dobro ohranjene ter deloma očiščene in obnovljene položaje italijanske prve obrambne črte – strelske jarke, kaverne in utrjene položaje. V bližini se nahajajo še ostanki barak, topniški in minometni položaji ter obnovljeno spominsko obeležje.

Obnovo in vzdrževanje muzeja na prostem Zaprikraj izvaja Turistično društvo Drežnica skupaj z Ustanovo »Fundacija Poti miru v Posočju«.