Dostop: Na cesti med Kobaridom in Tolminom, v naselju Idrsko, zavijemo proti vasi Livek (5 km). V križišču sredi vasi zavijemo v smer Kuk oz. Livške Ravne (4 km). Od tam do muzeja na prostem nas vodi tri kilometre dolga asfaltna cesta. Na muzej opozarja informacijska tabla ob manjšem parkirišču. S parkirišča se vzpnemo do očiščenih in obnovljenih položajev italijanske vojske in nato do vrha Na Gradu (1115 m), kjer poteka državna meja z Italijo. Dostop je možen tudi z italijanske strani. Dostop do položajev je lahek.

Predvideni čas ogleda: 1 ura

Zgodovinski oris: Na desnem bregu Soče se med Kobaridom in Tolminom dviga strmo pobočje Kolovrata. Po njegovem grebenu je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvi dan vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga pričele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambne črte, ki so jo poimenovali »linea d' armata«. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder so opazovali soško bojišče od Krnskega pogorja, Mrzlega vrha, tolminskega mostišča do Banjške planote. Iz teh visokih položajev so italijanski topničarji lahko streljali na avstro-ogrsko prvo obrambno črto, oskrbovalno pot med Tolminom in Baško grapo ter druge pomembne cilje v avstro-ogrskem zaledju. Celoten greben je bil prepreden tudi z utrjenimi jarki. Preko sedla med vzpetinama Na Gradu (1115 m) in Trinškim vrhom (1139 m) je tekla pomembna oskrbovalna pot, ki je povezovala zaledje s položaji pred tolminskim mostiščem oziroma s prvo in drugo črto italijanskih položajev. Položaji na Kolovratu so Italijanom pomenili eno ključnih točk obrambe v 12. soški ofenzivi. Poveljstvo avstro-ogrske vojske je častniku, ki bo zavzel to točko, obljubilo visoko odlikovanje »Pour le mérite«. Podeljeno je bilo nadporočniku Schörnerju, ki je s svojo enoto, v sestavu nemškega Alpskega korpusa, zavzel položaje Na Gradu že zvečer prvega dne ofenzive 24. oktobra 1917. Z zasedbo le teh so si nemške enote odprle pot za nadaljnji prodor po grebenu Kolovrata in Matajurja ter naprej v Furlansko nižino. V bojih na Kolovratu je kot poveljnik enote Württemberškega gorskega bataljona sodeloval tudi nadporočnik Erwin Rommel. Tretjega dne 12. soške bitke je s svojo enoto zasedel Matajur.

Današnje stanje: Na grebenu Kolovrata je urejen muzej na prostem. Od tod se odpira lep razgled na nekdanje bojišče od Krnskega pogorja do Svete Gore in Furlanske nižine. Tu se nahajajo poveljniška in opazovalna mesta, mitralješki in topniški položaji, kaverne ter mreža strelskih in povezovalnih jarkov v več etažah. Objekti tretje obrambne črte italijanske vojske so na gosto posejani na obeh straneh meje. Posebnost obnove na teh položajih je uporaba originalnih gradbenih materialov (kovinske mreže za utrjevanje brežin, valovita pločevina, kamnite skrile,…) iz obdobja prve svetovne vojne.

Obnovo in vzdrževenje italijanskih položajev na slovenski strani Kolovrata izvaja Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«.